Termo steklenica-znana tudi kot vakuumska posoda ali termovka-je gospodinjski predmet, razvit iz vakuumske steklene posode z dvojno{2}}steno (Dewarjeva bučka), ki jo je izumil britanski fizik sir James Dewar leta 1892. Koncept toplotnoizolacijskih posod se je pojavil že zgodaj na Kitajskem; v pozni dinastiji Severna Song so bile podobne naprave, znane kot "kotli s toplo{4}} vodo" (*nuanshuifu*), že v uporabi. Leta 1903 je Nemec Reinhold Burger izboljšal Dewarjevo bučko in pridobil patent; nato je leta 1904 ustanovil podjetje Thermos za proizvodnjo in prodajo izdelka.
Kitajska proizvodnja termo steklenic se je začela v Šanghaju v dvajsetih letih prejšnjega stoletja; prva doma proizvedena bučka je bila izdelana leta 1925, leta 1934 pa je bila izumljena prva termo bučka z ročajem za 5-funtov. Njeno jedro je sestavljeno iz vakuumske steklene obloge (pogosto srebrne- ali prevlečene z aluminijem) in gumijastih tesnil za zmanjšanje izgube toplote. Zunanje ohišje je izdelano iz materialov, kot sta nerjavno jeklo ali plastika, toplotno učinkovitost pa poveča zožen vrat steklenice; običajno lahko te bučke vzdržujejo vročo vodo pri 60 stopinjah ali hladne pijače pri 4 stopinjah približno 12 ur.
